Kraški

Zdavnaj sem se že odločil, da ne bom več spraševal, kdo se misli udeležit teka. Naj gre kdor hoče, tisti, ki jih to veseli. In na moje začudenje je bilo letos še vedno nekaj zanimanja. Res je, da se počasi tehtnica nagiba na krajšo traso, a vseeno smo za enkrat še »močnejši«. Na oni strani Špela, Urša na kvadrat in Dule, pri nas pa poleg moje malenkosti še standard Pile, Jack in Šprajc, prvič pa je z nami odrinil še Česen.

Priprave so bile zelo borne…in to zelo milo rečeno. Kilometrov malo, skupnih treningov nič, druži nas samo nakladanje o prejšnjih maratonih po petkovih rekreacijah. Očitno mora tako bit, res se niti ne trudim več karkoli spreminjati.

Letos je bil dogodek še toliko bolj poseben, ker je bil organiziran na nedeljo, ko bi se moral okoli 9.00 ure privleči za mizo in se lotiti najboljšega zajtrka v letu. Šunkica, pirhi, hrenček, potička…mmmm. Jest pa na tek!!!! Poleg tega je organizator še poleg tega, da smo ponoči prestavili uro in si skrajšali spanec, prestavil štart s 11.15 na 10.15. Če malo preračunaš to pomeni 21 km tek ob 9.15. Jupi!!!

Ko smo se torej tisto nedeljo dobili na jutranji kavi, so bili vsi podobnega mnenja. »A ne bi bilo bolj, da bi«…če bi nas kdo poslušal, bi se upravičeno spraševal, zakaj sploh rinemo tja. A smo vseeno šli. Takoj ob odhodu s Prestiga zakonca Jeriha pokažeta zaloge čokoladic, gelov, pijače…ko da gremo na Ultro. Pa ne tisto čez 50 km ampak vsaj na 100 milj. Ogromno smeha na ta račun in zopet pogovori na katerem km bi bilo dobro jesti.

Na poti nas prehiti vozilo s spremstvom. Očitno naš Borut tudi letos ne bo manjkal (kasneje opazimo še bivšega finančnega ministra Čuferja, pa sindikalista Semoliča, novinarja Videmška itd..kar nekaj znanih obrazov torej). Po prihodu skočimo po številko, se preoblečemo in hop na ogrevanje. Je prijetnih 9 stopinj, sonca je ravno za vzorec. Idealka. Zapojemo eno partizansko, malo še poskačemo in pok pištole je že tu.

O teku ne bom razpredal. Bolečine pridejo in grejo. 100x pogledam na uro, vidim da tempo ne pada, kilometri pa izginjajo. Pojem en gel na prvi postojanki  in se tako kot vsako leto skoraj zadavim z vodo, na drugi postojanki se posledično odločim, da se bom ustavil a je rezultat isti. Na tretji tako zopet nekaj poskušam med samim tekom, a ni nič bolje. Nima veze, samo še malo pa bom v cilju. Na zadnji postojanki opazim, da delijo gele. Lepo, pohvalno.

Cilj je kmalu tu. Letos sem res razočaran nad obiskom, najbrž je vse skupaj posledica praznikov, a vseeno. Tradicija gor ali dol. Treba se je prilagoditi in ne riniti z glavo skozi zid. Ni bilo ne navijačev in tudi tekmovalcev je manj. Ne vem no ali se organizatorju res splača vztrajati…

Z rezultatom vsi zadovoljni, sploh tisti 10-karji kar žarijo. Špela krepko popravila svojo 10-tko, Urša zadovoljna ampak seveda bi lahko tekla še boljše, sigurno bo drugo leto letela…Lepo, da ni nihče razočaran. Žal mi je samo nečesa. Pozabil sem fotoaparat, telefona zaradi varnosti pa nihče ni vzel s seboj. In tako ni nič slik. Mogoče je tako še bolje, analiza teka je bila namreč zelo dolga in zelo naporna…..

Rezultati:

Česen Grega: 1:28:28

Berger Jaka: 1:39:08

Šprajc  Jure: 1:43:15

Jeriha Aleš: 1:59:00

Špela: 50:10

Urška:  1:01:26

Urša: 1:07:09

Dule: 1:07:09

 

 

Dodaj odgovor