Ruth

Kraški maraton se približuje in treningi za mojo polovičko so kar pogosti. Pravzaprav poznam že vse pločnike, luknje na cestah, bližnjice, klance itd. v bližini svoje hiše. In tako mi pride prav vsak dogodek oz. prireditev, ki malo popestri nabiranje kilometrine. Leto se hitro obrne in 4. Ruthin tek je bil spet na sporedu. Na Špelino željo sva odšla skupaj. Sicer je cel teden nekaj krehala, a se v petek vseeno odločila za gre z menoj.

Tamala sva pustila doma in se pol petih odpravila na Bled. Lansko leto sem tekel  5 krogov, letos ob predpostavki, da me bo Špela čakala, to nisem imel namena ponavljati. Tako je bil plan, da ona odteče dva, sam pa tri. Zjutraj sem šel še na lahko 10-tko, v kolikor bi popoldne naredil tri kroge, bi bilo to še dodatnih 18 km. Puna kapa.

Na poti sva dobila še idejo, da sam malce pohitim s pripravo, ona si potem vzame čas, med tem sam odtečem en krog, potem pa skupaj še dva. Idealka.

IMG_20160226_165823

IMG_20160226_191222

Ob prihodu na Bled kar nekaj ljudi že čaka na prijavo. Čez vikend je napovedan dež in očitno bi že danes večina rada odtekla nekaj kilometrov. Najdeva parkirni prostor, plačava prijavnino, dobiva številke in hitro preoblečt. Potem pa samo še uživat.

Prireditev je res krasna. Ni napetosti oz. živčnosti, kot je pred kakšno tekmo, organizacija je dobra, dobiš vse kar rabiš. In resnično vsi uživajo. Družine z otroki, ki kilometre med tem ko njihovi straši tečejo, nabirajo na skirojih, cele skupine tekačev, ki se med tekom non stop zbadajo in pogovarjajo, intuzijasti, ki vsak krog odtečejo, kot da je zadnji v njihovem življenju itd. Kaj češ lepšega.

IMG_20160226_191214

Odtekla sva tisto kar sva mislila, najedla se politank (nekdo več kot drug, a ne Šplea?!) in pomaranče, napila čaja in isotonika, ter počasi odpujsala domov. Z obljubo, da drugo leto spet prideva. Jst štiri, Špela tri.

IMG_20160226_191147

IMG_20160226_191116

Dodaj odgovor