Triatlon – Šmartinsko jezero

Prijavil sem se sicer na polovičko v Avstriji, pa se potem premislil in pristal v Celju. Na Šmartinskem jezeru, če sem čisto natančen. Kategorija super šprint. 200 metrov plavanja, 10 km kolesa in 2,5 km teka. Čisto lahko. Pol ure pa sem konec. Da se ne premislim, hitro plačam preko interneta in začnem študirati progo. Plavanje v jezeru. Uf mal bo mrzlo, komej maj je. Obleka ne pride v poštev, ne morem se oblačiti in slačiti za 200 metrov. Kolo in tek bom pozneje že preživel. Kljub temu, da približno ocenim pot, vseeno pokličem še Ivota . Sredi tedna se tako dobiva na Šmartinskem in skupaj študirava traso. Ivo se smeje, jaz pa obupavam. Ajde voda je voda, ampak teka do menjalnega prostora je potem po strmem klancu vsaj 300 metrov. Na kolesu bo potem šlo, tek pa po stopnicah dol, nazaj pa v hrib in za zaključek zopet po stopnicah. Katastrofa. Za prvi triatlon sem izbral krasotico.

SAM_5246

Na dan tekme zjutraj sploh nisem živčen. Kar bo pa bo. Če bom preveč razmišljal, sploh ne bom odšel v Celje. Pred prihodom na štart se ustavim še pri Ivotu, ki mi posodi trak za čip. Še ena stvar več za študirat, kam naj z njim in itd…Sedaj sem že malo živčen. Pridmo na štart, prijavim se in spremljam sotekmovalce. Vseh starosti, različne opreme itd. Prav zanimivo. Slišim, kako se ena ženska dere, da je prva tekma za otroke. Pa ne mislim cicitlon, akvatlon ali kaj podobnega. Misli na prvo tekmo – mojo tekmo – Super šprint. Ko jo šmirgla, itak so povsod ljudje, ki se napenjajo in podobno. Slečem se, napišem številko na ramo, nogo, nesem kolo v menjalno cono (kamor me strogi sodniki ne spustijo, dokler si čvrsto ne pripnem čelade na glavo) in grem še na kavo. Pa na tri cigarete. Živčna vojna. Potem nas pokličejo. Vstanem in odidem s skupino. Okrog mene pa res…sami otroci. Od 20 jih je 17 letnik 2000, 18. in 19. pa po moje 1990. In potem jaz norec. Ma briga me, prvič zadnjič in nikoli več. Danes pa pač grem. Vsaj enkrat moram dati tole skozi. Itak je pa na prijavnici pisalo »Triatlon za vsakogar« in ne »Triatlon za vse otroke«.

SAM_5231

Gremo v vodo in začnemo plavati. Po prvih 50 metrih jih še držim, potem odčofotajo naprej. Pri boji vidim, da eden ne odplava okoli ampak se boje dotakne in gre naprej. Ker jih veliko plava okoli grem tudi sam. Zadnjih 50 metrov že vidim kako zadnji izstopa, sam pa se še vedno mučim. Jeb… plavanje. Na kopnem doživim lep aplavz gledalcev. Zmatran sem tako, da mi je čisto vseeno ali se norčujejo ali ne. Grem naprej. V menjalni coni (na srečo so jo potem prestavili in je bilo treba teči do kolesa samo kakšnih 100 m) se obujem in s kolesom stečem naprej. Slabo mi je in utrip imam na 1000. Skoraj padem s kolesa a vendarle zaštartam. Dobro, voda je mimo, ostane mi še kolo in tek, kjer sem malce bolj domač. In res. Kolo kar gre. Traso moraš prevoziti dvakrat, in pri drugem zavoju že začnem prehitevati mladičke. Super, sedaj pa samo še tek.

SAM_5234

SAM_5238

SAM_5253

Če nečesa ne doživiš, res ne moreš vedeti. Tekel sem letos veliko, tudi klanec mi ni bil tuj. Bil sem prepričan, da bom sedaj eksplodiral. A že v trenutku, ko sem se začel preobuvati, sem skoraj padel na nos. Utrip ni popustil, bilo mi je grozno slabo. Prvih par metrov začneš teči v klanec. Umiram. In se odločim. Ali začnem hoditi ali pa bom crknil. Ker mi do slednjega še ni bilo, se odločim za prvo. 10 metrov. Vsaj toliko, da pridem malo k sebi. Potem začnem teči. No sedaj pa bo. Pa ni. Po 200 metrih spet začnem umirati. A tečemo vsaj po klancu navzdol in nekako zdržim. Na obratu si tako prigovarjam, da je do konca samo še kilometrček. En majcen, majcen kilometrček. Pa ne gre. Malo teče, malo hodim. Na koncu vendarle priključim k enemu mladičku, ki me potegne v cilj.

SAM_5259

SAM_5265

Noro. Boli me vse, slabo mi je, srce nori. In jaz bi še. Res bi še. Ne takoj zdajle, ampak kdaj pa še sigurno. Bilo je noro in nepozabno. Moj čas ni ne vem kako dober, a preživel sem in tekmoval v triatlonu.

Kasneje vidim, da se vsi moje kategorije pripravljajo za drugo tekmo. Daljšo a vseeno dosegljivo zame npr. drugo leto. Bomo videli…

Pa še tisti tekmovalec, ki ni plaval okoli boje. Na koncu, ko grem v menjalno cono po kolo, se nekdo dere na sodnike. Ne samo dre, grozi itd. Izkazalo se je, da je bil tisti tekmovalec pravzaprav tekmovalka, hči nastrojenega starša. Očitno so jo zaradi neupoštevanja pravil diskvalificirali, starši pa so bili mnenja, da bi jo lahko kaznovali na kakšen drug način. Glede na to, da so bili na listi rezultatov na koncu vsi uvrščeni, so s to namero očitno uspeli.

Moj čas   plavanje: 05:27, kolo: 21:47, tek: 12:46, skupaj: 0:40:02,5

Dodaj odgovor